35698 ZGOLEMUVAWE NA DELOVNIOT PROFIT PREKU ZA[TITA NA @IVOTNATA SREDINA Vodi~ za delovni lu|e za zgolemuvawe na profitot preku za{tita na `ivotnata sredina Avtori: Dimitar Malinovski Zlatko Samarxiev Proekten tim za bro{urata: Samir Be{irevi}, \or|i Mi{kovski, Denis Obar~anin, Natalija Stojanova- Pe{evska Obrabotka: Reza M. Keivanzadeh, Erika Pein Prevod: Dimitar Malinovski, Zlatko Samarxiev Grafi~ka obrabotka i dizajn na koricata: Grafi~ki centar Bato i Divajn, Skopje TDP, Narcis Pozderac, Saraevo Besplaten primerok Prvpat pe~ateno vo Dekemvri 2002 Southeast Europe Enterprise Development, SEED Skopje, Makedonija ZGOLEMUVAWE NA DELOVNIOT PROFIT PREKU ZA[TITA NA @IVOTNATA SREDINA PREDGOVOR Malite i sredni pretprijatija (MSP) kako Va{eto se soo~uvaat so razli~ni predizvici na patot da stanat stabilni i profitabilni. Southeast Europe Enterprise Development (SEED) e inicijativa na pove}e donatori upra- vuvana od Me|unarodnata finansisa korporacija (IFC) pri Grupacijata na Svet- skata banka za zajaknuvawe na malite i sredni pretprijatija vo Makedonija, Albanija, Bosna i Hercegovina i Jugoslavija. Pet godi{noto rabotewe so buxet od 24 milioni USA dolari nudi raznovidni uslugi kako direktno za lokalnite MSP taka i za lokalni organizacii koi gi poddr`uvaat. Dodatno, SEED se stremi da ja podobri te{kata delovna sredina za malite biznisi vo ~etirite celni ekonomii. So glavno sedi{te vo Saraevo i so kancelarii vo Bawa Luka, Belgrad, Pri{tina, Skopje i Tirana, SEED e finansiran od Avstrija, Kanada, Grcija, Holandija, Norve{ka, Slovenija, [vedska, [vajcarija, Obedinetoto Kralstvo i IFC. Ovaa bro{ura gi pretstavuva prakti~nite pristapi kon podobruvawe na profitabilnosta i stabilnosta na malite biznisi vo Makedonija preku podo- bren ekolo{ki menaxment. ! "Ulogata na malite i sredni pretprijatija (MSP) vo za{titata i unapreduvaweto na `ivotnata sredina, preku proizvodstvo i mar- keting na ekolo{ki zdravi tehnologii (efikasno iskoristuvawe na energijata, namaluvawe na otpadot, obnovlivi izvori na energija i dr.), izvesno e deka }e bide zna~ajna. Isto taka pridonesot vo idnina na MSP vo unapreduvawe na eko-efikasnosta, preku inovacii, isto taka e zna~ajno, zemaj}i ja vo predvid vode~kata uloga koja ja imaat MSP vo svetot na inovaciite i nivnata fleksibilnost." G-din Domingo Himenes-Beltran Izvr{en direktor na Evropskata agencija za `ivotna sredina (EEA), 1998 " ZGOLEMUVAWE NA DELOVNIOT PROFIT PREKU ZA[TITA NA @IVOTNATA SREDINA Voved Za delovnata zaednica, odr`livosta e pove}e od obi~en trend. Preku prifa}awe na odr`livite praktiki, pretprijatijata mo`at da stanat konku- renti, da go zgolemat svoeto pazarno u~estvo i da ja zgolemat svojata vrednost. I pove}e od toa, zgolemenata pobaruva~ka na "zeleni" proizvodi ve}e sozdade novi golemi pazari vo koi ostroumni eko-pretpriema~i gi sobiraat nagradite. Primenata na menaxment pristapot }e im pomogne na pretprijatijata da go fokusiraat vnimanieto vrz problemite od `ivotnata sredina, dovedu- vaj}i gi vo centarot na procesot na odlu~uvawe. Za da se postignat pove}e odr`livi modeli na ekonomskiot razvoj vo 21-ot vek, malite i sredni pretprijatija mora vo golem del da gi podobrat nivnite ekolo{ki performansi preku poefikasno integrirawe na pra{awata od `ivotnata sredina vo strate{koto planirawe, kako i vo sekojdnevnite de- lovni aktivnosti i odluki. Malite i srednite pretprijatija (MSP) treba da prerasnat vo dvi`e- ~ka sila na ekonomskiot porast i kreiraweto na novi rabotni mesta. Odr`uva- weto i zgolemuvaweto na brojot na ovie pretprijatija e edna od glavnite prio- riteti na na{ata zemja. Ovaa bro{ura "Zgolemuvawe na delovniot profit preku za{tita na `ivot- nata sredina" e dizajnirana da gi alarmira preprijatijata na potencijalot za namaluvawe na tro{ocite i zgolemuvawe na produktivnosta preku inte- grirawe na ekolo{ki odr`livi naviki vo sekojdnevnite aktivnosti. Vo nea se istaknuva, zo{to i kako malite i sredni pretprijatija mo`at da gi podobrat nivnite ekolo{ki perfomansi i zakonska usoglasenost i kade tie mo`at da najdat pomo{ za da gi ostvarat nivnite zalagawa. Potro{uva~ite, dobavuva~ite, Vladata i pazarot, sč pove}e baraat od- govorno odnesuvawe od delovnata zaednica kon `ivotnata sredina. Ako delov- nata zaednica izbere da ja otfrli ovaa mo`nost za podobruvawe na ekolo{kite performansi, taa mo`e da zaostane vo konkurencijata na globalniot pazar. Najgolem broj na mali i sredni pretprijatija gi sfa}aat ekolo{ite podobruvawa kako nepotreben luksuz koj {to mnogu ~ini. Bidej}i tie ne se zani- mavale so ovie pra{awa vo minatoto, toga{ zo{to bi posvetile vnimanie sega? Glavna gri`a na makedonskite rakovoditeli na MSP e sekojdnevniot opstanok, spravuvajki se so problemi kako pla}awe na fakturi, obezbeduvawe na plati, proizvodstveni problemi, pristap do kapital i obezbeduvawe na nara~ki. Nie site sakame da imame ~ista `ivotna sredina, no mnogumina nemaat nitu vreme nitu pari da napravat ne{to okolu toa. Sepak, od iskustvoto na onie MSP koi gi prifatija "tehnikite / tehnologiite na po~isto proizvodstvo", evidentno e deka takviot poteg mo`e da dovede do zgolemeno pazarno u~estvo i profitabilnost. Ovaa bro{ura ima namera da demonstrira deka postojat mnogu mo`nosti za unapreduvawe na `ivotnata sredina kade {to dobivkata zna~itelno gi nadminuva tro{ocite za po~isto proizvodstvo. # [TO MO@E DA NAPRAVITE ZA DA GO ZGOLEMITE PROFITOT PREKU PODOBRUVAWE NA EKOLO[KITE PERFORMANSI NA VA[IOT BIZNIS? Slika 1: Interakcija na biznisot so `ivotnata sredina Izvor: Evropska agencija za `ivotna sredina, Ekolo{ki alatki na menaxmentot na MSP: Prira~nik, mart 1998 Delovnata aktivnost ima zna~itelno vlijanie vrz `ivotnata sredina: · Proizvodstvoto vklu~uva eksplotacija na surovini od `ivotnata sredina i nivna prerabotka za da se proizvedat predmeti za proda`ba. Kako rezultat na proizvodstveniot proces, razli~ni formi na otpad (cvrst, te~en i gasovit) vleguvaat vo `ivotnata sredina. · Aktivnostite koi go pridru`uvaat proizvodstveniot proces kako {to se odr`uvawe na fabrikite i infrastrukturata, pakuvaweto i transportot na stokite imaat vlijanie vrz `ivotnata sredina. · Proizvodite na krajot od svojot `ivoten vek }e treba da se otstranat i }e vlezat vo `ivotnata sredina kako otpad. · Obezbeduvaweto na uslugi isto taka rezultira so zna~itelno vlijanie vrz `ivotnata sredina. Uslu`nite kompanii koristat najrazli~ni proiz- vodi i energija, {to rezultira so vleguvawe na otpad vo `ivotnata sredina. Ednostavno ka`ano, `ivotnata sredina deluva kako izvor na surovini za delovniot proces i kako deponija za negoviot otpad. Bez vnesuvawe na dovolno koli~estvo (po kvalitet i kvantitet) na su- rovini, pretprijatijata nema da mo`at da se razvivaat i da opstojuvaat. @ivot- nata sredina se koristi isto taka i kako deponija na otpadot koj go sozdavaat pretprijatijata. Iako `ivotnata sredina ima prirodna mo`nost da absorbira mnogu tipovi na otpad, prekumerniot volumen i visokata toksi~nost mo`at da dovedat do degradacija na `ivotnata sredina. Ako se slu~i ova, }e nastrada sposobnosta na `ivotnata sredina da obezbedi surovini za ekonomski razvoj. Zagadenata `ivotna sredina ima negativni efekti i vrz zdravjeto na $ rabotnicite i naselenieto. ZGOLEMUVAWE NA DELOVNIOT PROFIT PREKU ZA[TITA NA @IVOTNATA SREDINA [TO E PO^ISTO PROIZVODSTVO (PP)? Niz tekot na godinite, industrijaliziranite nacii progresivno zaze- maa razli~en pristap kon spravuvaweto so problemite na `ivotnata sredina i zagaduvaweto preku: · ignorirawe na problemite; · razvodnuvawe ili disperzirawe na zagaduvaweto taka {to efektite se pomalku {tetni ili pomalku vidlivi (visoki oxaci, brzi vodoteci i sl.); · kontrolirawe na zagaduvaweto so krajni tehnologii (end of pipe); · spre~uvawe na zagaduvaweto i otpadot na samiot izvor preku pristapot na po~istoto proizvodstvo. Postepeniot proces od "ignorirawe" do "spre~uvawe" kulminira{e vo edno dostignuvawe kade {to e mo`no da se postignat finansiski za{tedi za pretprijatijata kako i podobrena `ivotna sredina za op{testvoto. Ova e vo osnova celta na po~istoto proizvodstvo. Po~istoto proizvodstvo e definirano kako kontinuirana primena na inte- grirani preventivni strategii za `ivotnata sredina, primeneti vrz pro- cesite, proizvodite i uslugite so cel da se zgolemi vkupnata efikasnost i namalat rizicite za lu|eto i `ivotnata sredina. Tabela 1: Razliki pome|u pristapite so krajni tehnologii i po~isto proiz- vodstvo Izvor: Evropska agencija za `ivotna sredina, Koncept, definicii i strategii na po~isto proizvodstvo Ova ne zna~i deka krajnite tehnologii nikoga{ nema da bidat potreb- ni. Preku primena na strategijata na po~isto proizvodstvo, zavisnosta od re{e- nijata za koristewe na krajni tehnologii, mo`e da bide namalena ili vo nekoi slu~ai, eliminirana vo celost. Po~istoto proizvodstvo zavisi samo delumno od novite tehnologii. Zna~ajni efekti mo`e da bidat postignati preku podobruvawe na rakovodnite tehniki, promena na rabotnite naviki i mnogu drugi sli~ni pristapi. Promenata na odnesuvaweto na direktorite na pretprijatieto, rakovoditelite i vrabo- tenite e klu~na za ostvaruvawe na po~istoto proizvodstvo. Ekolo{kite problemi se sč pokompleksni, pobrojni i postojano se slu- ~uvaat, i ad hok pristapot kon nivnoto re{avawe pove}e ne e soodveten. Poradi toa preprijatijata prifa}aat posistematski pristap kon upravuvaweto so % `ivotnata sredina, ponekoga{ niz formaliziran sistem za menaxment na `ivotnata sredina (SM@S). [TO E SISTEM ZA MENAXMENT NA @IVOTNATA SREDINA (SM@S)? Nie go razgleduvame vospostavuvaweto na SM@S kako proces koj nč prinuduva podobro da gi organizirame na{ite prioriteti i proekti i da gi identifikuvame problemite i izlo`enosta pred da nastanat. Sekoja organi- zacija koja ima pove}e od nekolku vraboteni ima potreba od sistem za menax- ment so cel da gi izvr{uva svoite raboti racionalno. Organizaciite imaat fi- nansiski sistemi, personalni oddelenija, slu`bi za proda`ba i marketing, i proizvodstveni edinici - site so menaxment sistem niz koj se donesuvaat odlu- kite i se upravuvaat sekojdnevnite aktivnosti. Kako {to seto ova e slo`eno i bara planski i sistemski pristap, taka toa go baraat i problemite so `ivotnata sredina i odr`liviot razvoj. Menaxment na `ivotnata sredina e upravuvawe so onie aktivnosti na pretprijatieto koi po svojot karakter imaat ili mo`e da imaat vlijanie vrz `ivotnata sredina. Menaxmentot na `ivotnata sredina e korisen bidej}i: · Slu`i kako alatka za podobruvawe na aktivnostite za za{tita na `ivotnata sredina; · Obezbeduva sistemski pristap vo upravuvaweto so pra{awata za `ivotnata sredina na pretprijatijata; · Del e od vkupnata organizaciona struktura na upravuvawe koja se zani- mava so sega{noto i dolgoro~noto vlijanie na negovite proizvodi, uslu- gi i procesi vrz `ivotnata sredina; · Obezbeduva red i konzistentnost koja{to ovozmo`uva spravuvawe so problemite od `ivotnata sredina niz alokacija na resursi, dodeluvawe na odgovornosti i postojano vrednuvawe na praktikata, procedurite i procesite; · Se fokusira vrz postojanoto podobruvawe na sistemot. Slika 2: Model Planiraj-Napravi-Proveri-Deluvaj Izvor: Ciklusot na Deming Najgolem broj od modelite na SM@S se izgradeni spored modelot na Deming "Planiraj, napravi, proveri, deluvaj". Ovoj model go potvrduva konceptot na kontinuirano podobruvawe. Konceptot na kontinuirano podobruvawe voo~uva & ZGOLEMUVAWE NA DELOVNIOT PROFIT PREKU ZA[TITA NA @IVOTNATA SREDINA deka problemite sepak, koga i da e, }e se slu~at. Posvetenite organizacii u~at od nivnite gre{ki i spre~uvaat sli~ni problemi da nastanat vo idnina. Ednostavno, sistemot za menaxment na `ivotnata sredina e samo del od dobriot deloven menaxment MSP ~esto imaat prednost pred pogolemite organizacii vo obezbe- duvawe na efektiven sistem za menaxment na `ivotnata sredina. Vo pomalite organizacii liniite na komunikacija vo najgolem del se pokratki i ima poedno- stavni organizacioni strukturi. Lu|eto voobi~aeno izveduvaat pove}e funkcii i pristapot do rakovodstvoto e mnogu poednostaven. Sistemot za menaxment na `ivotnata sredina privle~e zna~itelno vnimanie vo poslednite nekolku godini kako rezultat na me|unarodnata stan- dardizacija. Prvi~no BS 7750 be{e razvien od Britanskiot institut za stan- dardi i publikuvan vo 1994. Slede{e Evropskata odredba EMAS postavena na evropsko nivo i na kraj standardot ISO 14001 na globalno nivo. Site tie predi- zvikaa golem interes vo delovnata javnost koj daleku go nadmina onoj {to go predizvika standardot ISO 9001 vo prvite godini od negovoto pojavuvawe. [TO E SISTEM ZA EKOLO[KI MENAXMENT I REVIZIJA - EMAS (ECO - MANAGEMENT AND AUDIT SCHEME - EMAS)? EMAS e prifaten od Sovetot na Evropa vo juni 1993 ovozmo`uvaj}i dobrovolno u~estvo vo sistemot za menaxment na `ivotnata sredina baziran na harmoniziraniot red i principi vo EU. Krajnata cel na EMAS e da gi promovira postojanite podobruvawa na aktivnostite za za{tita na `ivotnata sredina. EMAS gi obvrzuva pretpri- jatijata da gi ocenat i podobrat aktivnostite za za{tita na `ivotnata sredina i da obezbedat relevantni informacii za javnosta. EMAS zapo~na prvobitno da se koristi vo kompaniite od industriskiot sektor koi deluvaat vo EU i Evropskata ekonomska zona (EEA), no podocna vo Mart 2001 be{e revidiran so pro{iren opfat na site sektori na ekonomsko deluvawe vklu~uvaj}i gi i lokal- nite vlasti. Revidiranata EMAS odredba go prifa}a ISO 14001 kako sistem za menaxment na `ivotnata sredina. Bidej}i EMAS e specifi~na odredba za EU, a na{ata zemja ima potpi- {ano dogovor za stabilizacija i asocijacija so EU, taa ima posebno zna~ewe za na{iot deloven svet. Nie vo ovaa bro{ura se fokusiravme na ISO 14001, bidej- }i e me|unarodno prifaten standard, a i pretprijatijata vo Makedonija se ve}e bliski so ISO 9001. [TO E ISO 14001 STANDARDOT? Me|unarodnata organizacija za standardizacija (International Organiza- tion for Standardization - ISO) gi postavuva ISO standardite. ISO 14001 stan- dardot e napraven za da im pomogne na pretprijatijata da vovedat ili da go po- dobrat svojot sistem za menaxment na `ivotnata sredina. Standardot pretpostavuva deka pretprijatijata se zainteresirani i za profitabilnosta i za menaxmentot so vlijanijata vrz `ivotnata sredina. ISO ' 14001 gi integrira dvata motiva i obezbeduva metodologija za postignuvawe na efektiven sistem za menaxment na `ivotnata sredina. Vo praktikata stan- dardot nudi upravuvawe so koristeweto i raspredelbata na resursite. Toj e prifaten niz celiot svet kako sredstvo za kontrola na tro{ocite, namaluvawe na rizicite i podobruvawe na performansite. Standardot ne postavuva celi koi treba da se postignat. Toj obez- beduva na~in za sistematsko postavuvawe i upravuvawe so aktivnostite. So drugi zborovi standardot se zanimava so "kako" da se postignat celite a ne "{to" treba da bide cel. Klu~na karakteristika na ovie standardi e nivnata voluntaristi~ka priroda. Voluntarno vo ovoj slu~aj zna~i deka ne postojat zakonski obvrski za negovo voveduvawe. Toa od druga strana ne zna~i deka organizaciite ne mo`at da baraat od nivnite dobavuva~i da go imaat vovedeno SM@S {to de fakto zna~i obvrska. Strukturata na ISO 14001 standardot go otslikuva Demingoviot ci- klus "Planiraj, napravi, proveri, deluvaj" (Plan, Do, Check, Act - PDCA). Inter- pretacijata na ovoj model e prika`ana podolu: Izvor: Me|unarodna organizacija za standardizacija (ISO) Ekolo{ki alatki na menaxmentot na MSP: Prira~nik, mart 1998 ISO 14001 isto taka dodava ~etiri fokusi za SM@S, po eden za sekoj element od Demingoviot model. 1. Prviot fokus e "posvetenost" pretstaven preku Politikata i plani- raweto za `ivotnata sredina, i se odnesuva na delot Planirawe od Demingoviot ciklus. Donesuvaweto na odluka za voveduvawe na SM@S e sam po sebe golem ~ekor. Posvetenosta mora da doa|a od vrvnoto rakovodstvo na pretprijatieto. ZGOLEMUVAWE NA DELOVNIOT PROFIT PREKU ZA[TITA NA @IVOTNATA SREDINA Politika za kvalitet i za{tita na `ivotna sredina Konti Hidroplast - Gevgelija Politikata za kvalitet i za{tita na `ivotnata sredina na Konti Hidroplast Gevgelija e da proektira, proizveduva i montira svoi proizvodi i uslugi i da obezbedi: · ~ista i zdrava voda za piewe; · najbezbedni i najsigurni sistemi za koristewe; · neograni~ena garancija od korozija i · dolg vek na koristewe bez potreba od odr`uvawe. Nie upravuvame so kvalitetot i za{titata na `ivotnata sredina bez sozdavawe na neprifatliv rizik za zdravjeto i sigurnosta na lu|eto i nivnata `ivotna sredina. Kvalitetot na procesite i proizvodite i nivno kontinuirano podobru- vawe e zada~a i odgovornost na site vraboteni. Kvalitetot na surovinite i za{titata na `ivotnata sredina se osnov- ni principi koi treba da se po~ituvaat niz celiot sinxir na nabavki. Sekoj vraboten e obu~en i motiviran za kvalitetno i bezbedno izvr{u- vawe na svojata rabota i za{tita na `ivotnata sredina. Sekoj razvien nov proizvod pozitivno }e vlijae na `ivotnata sredina. Dimitar Maxunkov, Generalen direktor - Konti Hidroplast 2. Vo fazata NAPRAVI pretstavena preku implementacijata, fokusot e na "prevencija". Podobro da gi spre~ime otkoku da gi popravame gre{kite. 3. "Razumna gri`a i zadovoluvawe na propisite" e tretiot fokus pret- staven preku Proverka i aktivnosti za koregirawe. Ne treba samo da gi zadovolime propisite tuku treba i da obezbedime mo`nost da go prepoznaeme rizikot od gre{ka i da demonstrirame spremnost za razre{uvawe na odredeni situacii. 4. ^etvrtata fokusiranost e na "kontinuiranoto podobruvawe" ili preg- led na upravuvaweto koe vodi do kontinuirano podobruvawe i se od- nesuva na fazata DELUVAJ. SM@S e napraven da obezbedi kontinu- irani podobruvawa na pretprijatieto. Kako rezultat na ova pretpri- jatieto postojano evoluira stanuvaj}i podobro, posilno i poefikasno. KOJA E VRSKATA POME\U ISO 14001 I ISO 9001:2000? Pretprijatijata koi go imaat implementirano standardot ISO 9001:2000 ve}e imaat zavr{eno 70% od rabotata za implementacija na ISO 14001. G-|a Evdokija Soleva, Alkaloid AD Skopje Efektivniot SM@S e izgraden na konceptot na Totalen menaxment so kvalitet (Total Quality Management). ISO 9000 serijata (ISO 9001:1994, ISO 9002:1994, ISO 9003:1994), na me|unarodni standardi za menaxment so kvalitet se sozdadeni da promoviraat doslednost vo praktikuvawe na kvalitetot i olesnuvawa vo me|unarodnata trgovija. Vo su{tina SM@S e primena na prin- cipite na sistemot za menaxment so kvalitet vo menaxmentot na `ivotnata sredina. Iako ISO 9000 serijata i ISO 14001 imaat razli~ni fokusi tie imaat sli~ni barawa. Ako va{ata organizacija ve}e ima ili ima namera da vovede sistem za menaxment so kvalitet (kako ISO 9000 serijata na standardi) }e otkriete deka ima zna~itelno preklopuvawe pome|u barawata na sistemite za menaxment so kvalitet i `ivotna sredina. Pretprijatijata koi gi implementiraat dvata standardi Sistemot za Menaxment so Kvalitet (SMK) i SM@S, }e ja iskoristat mo`nosta da sozdadat koordiniran proces na menaxment koj }e gi maksimizira dobivkite i }e gi minimizira rabotite koi se odvi{ok od dvata posebni sistemi. ISO gi prepozna sli~nostite pome|u SMK i SM@S i gi naso~i svoite tehni~ki komiteti da gi iskoordiniraat planovite i aktivnostite so cel da se harmoniziraat ovie standardi {to e mo`no pove}e. ISO 9001:2000 e poslednata verzija na standardot za menaxment so kvalitet. Edna od glavnite pri~ini za promenite od 2000 godina be{e zgolemuvaweto na kompatibilnosta so ISO 14001, osobeno vo vrska so terminologijata i sodr`inata. Starite standardi ISO 9001:1994, ISO 9002:1994, ISO 9003:1994 se zameneti, no }e bidat vo va`- nost do krajot na 2003 godina. Pretprijatijata sertificirani po zastarenite standardi imaat trigodi{en period na tranzicija za da gi zemat vo predvid im- plikaciite od noviot standard i da gi napravat potrebnite sistemski dopolnu- vawa do krajniot datum. Povrzano so promenite, }e bide voveden nov edinstven standard ISO 9001 za revizija na aktivnostite od obata sistemi za menaxment so kvalitet i `ivotna sredina. Planiranoto objavuvawe na ovoj standard se o~ekuva za treta- ta ~etvrtina od 2002 godina. Vo na{ata zemja ima 50 pretprijatija koi go imaat vovedeno sistemot za menaxment so kvalitet od koi pove}eto vo soglasnost so ISO 9000:1994 seri- jata. Tie bi trebalo da ja zemat vo predvid mo`nosta da go iskoristat periodot na prilagoduvawe na ISO 9001:2000 lesno i relativno bez golemi tro{oci da go implementiraat standardot ISO 14001i da izvle~at maksimum od ovaa postapka. ZO[TO TREBA DA DELUVA[ VEDNA[? Za pove}eto pretprijatija odlukata dali da se postavi SM@S ili ne }e zavisi od procenkata na soodvetnite ekonomski tro{oci i dobivki. Tabela 2. Nekoi motivi za MSP da go implementiraat SM@S se slednite: Izvor: Avtorite ZGOLEMUVAWE NA DELOVNIOT PROFIT PREKU ZA[TITA NA @IVOTNATA SREDINA Da gi razgledame dobivkite od voveduvaweto na SM@S: 1. Namaleni tro{oci Pove}eto lu|e, ako ne i site, sakaat da ja za{titat `ivotnata sredina. Mnogu rakovoditeli na MSP se pla{at deka aktivnostite za za{tita na `ivotnata sredina }e gi ~ini pari. Mnogu pretprijatija najdoa deka na toj na~in e mo`no da se za{tedat pari, nekoga{ i golemi sumi. Slika 2: Protok na materjali i energija Slika 2 go poka`uva protokot na materijali i energija niz pretprijatieto. Za{te- data vo pretprijatieto mo`e da bide postignata preku promeni vo oblastite kako: 1.1. Efikasnost na proizvodstvoto · Podobruvawenaefikasnostanapostojniteprocesisooptimizacijanaperfor- mansite na postojnoto proizvodstvo se minimizira koristeweto na surovini i energija i sozdadeniot otpad. Namalenoto koristewe na surovini i energija i namalenata produkcija na otpad se dobri za `ivotnata sredina, a namalenite tro{oci za resursite i odlagawe na otpadot se dobri za uspe{no delovno rabotewe. Studija na slu~aj 1 Teteks AD Kratok opis: Teteks AD e najgolemata tekstilna fabrika vo zemjata. Kako rezultat na izvedenataPPprogramavofabrikatazatrikota`a,razvienePPproektzanamaluvawe na otpadot od trikota`ata. Dojdeno e do zaklu~ok deka koli~inata na otpadot zavisi od tkaeninata koja se koristi. Koli~estvoto na otpad e pome|u 6 i 28 % i glavno doa|a od oddelot za kroewe. PP re{enie: Tri PP re{enija bea vovedeni: Status: Aktivnostite 1 i 2 se implementirani Izvor: Nacionalen centar za po~isto proizvodstvo - Fond za `ivotna sredina ! · Voveduvaweto na novi poefikasni procesi isto taka go namaluva ko- risteweto na resursite i produkcijata na otpad. Mnogu pretprijatija bea vo mo`nost da napravat golemi za{tedi preku namaluvawe na ko- li~estvata na surovini, energija i vodite koi gi koristat. Energija Studija na slu~aj 2 Makedonija pat - ogranok vo Veles Kratok opis: Makedonija pat - ogranok vo Veles. Pretprijatieto e vo dr`avna sopstvenost i ima za uloga upravuvawe, odr`uvawe i za{tita na javnite pati{ta. Aktivnostite na asfaltnata baza se povrz- ani so golemi emisii na dimni gasovi so zgolemeni koncentracii na SO2 i pra{ina. I pokraj vre}estite filtri, koncentraciite na pra{ina bea nad MDK (maksimalno dozvoleni koncentracii). Za vreme na proce- sot na procenka na sostojbata be{e zaklu~eno deka izduvnite gasovi sodr`at visoki koncentracii na SO2 kako rezultat na lo{oto gorewe. PP re{enie: Promena na stariot gorilnik so nov i poefikasen. Dobivki za `ivotnata sredina: Poradi reduciranata potro{uva~ka na gorivo emisiite na SO2 se namaleni Ekonomski dobivki: Vkupnata investicija iznesuva okolu 20.000 EUR. Za{te- dite se vo namalenata potro{uva~ka na gorivo za okolu 57.000 l. godi{no ili 20.000 EUR. Periodot za povratok na investicijata e 1 godina. Status: Implementiran Izvor: Regionalen centar za po~isto proizvodstvo - Veles Voda Studija na slu~aj 3 DOOEL Konti Hidroplast - Gevgelija Kratok opis: DOOEL Konti Hidroplast - Gevgelija e privatna kompanija koja di- zajnira i proizveduva polietilenski, polipropilenski i poliamidni cevki i mon- ta`ni konstrukcii za prenosni sistemi. Za potrebite na proizvodstveniot proces, Konti Hidroplast godi{no koristi 35.593m3 pitka voda proceneta na 12.700 EUR. Dodatni napori i tro{oci se pravea za ~istewe na bigorot od cevkite. Otpadnite vodi bea isfrlani vo kanalizacioniot sistem. PP re{enie: Vo dekemvri 2000 godina be{e instaliran zatvoren sistem za cirku- lirawe na tehni~kata voda zaedno so bazen i sistem za ladewe. Problemite so pojava na bigor bea isto taka re{eni so voveduvawe na proces na jonizacija. Sega tretiranite otpadni vodi povtorno se koristat vo proizvodstveniot proces. Dobivki za `ivotnata sredina: 1. Namalena potro{uva~ka na pitka voda za industriski celi za okolu 90%; 2. Namaleno koli~estvo na zagadena voda koja se isfrla preku kanalizacioniot sistem vo rekata Vardar za 90%. Ekonomski dobivki: Godi{nite tro{oci za voda za 2000 godina iznesuvaa 12.700 EUR. Posle instalaci- " ZGOLEMUVAWE NA DELOVNIOT PROFIT PREKU ZA[TITA NA @IVOTNATA SREDINA jata na zatvoreniot sistem za cirkulacija za 2001 godina istite se namalija na 1.580 EUR. Vkupnata investicija e okolu 49.000 EUR. Period za povratok na in- vesticijata e 3.5 godini. Status: Implementiran Izvor: Gordana Manoleva, Konti Hidroplast - Gevgelija 1.2 Dizajn na proizvodot Mo`no e preku redizajnirawe na proizvodot da se namalat resursite potrebni za negovo proizvodstvo odr`uvaj}i go nivoto na kvalitet na funkcija- ta koja toj ja obezbeduva. 1.3 Odlagawe na otpadot - zarabotuvawe od otpadot ^esto e mo`no sozdadeniot otpad da bide povtorno iskoristen ili transportiran do nekoe drugo pretprijatie za negovo koristewe. So ova se izbegnuvaat tro{ocite za odlagawe na otpadot. Studija na slu~aj 4 DOOEL Konti Hidroplast - Gevgelija Kratok opis: DOOEL Konti Hidroplast - Gevgelija e privatna kompanija koja dizajnira i proizveduva polietilenski, polipropilenski i poliamidni cevki i monta`ni konstrukcii za prenosni sistemi. Proizvodstvenite metodi na Konti Hidroplast godi{no sozdavaat okolu 16.000 kg cvrst plasti~en otpad vo forma na polietilen. Odlagaweto na ovoj plasti~en otpad mo`e seriozno da ja zagadi `ivotnata sredina. PP re{enie: Vrz osnova na karakteristikite na polietilenot kako surovina koja mo`e 100% da se reciklira, sklu~en e dogovor so lokalno pretprijatie za reciklirawe na otpadot od polietilen. Recikliranite polietilenski granula- ti se koristat povtorno vo proizvodstveniot proces na Konti Hidroplast. Dobivki zo `ivotnata sredina: Godi{no `ivotnata sredina e za{titena od 16.000 kg. cvrst plasti~en otpad od polietilen. Ekonomska za{teda: Godi{nite za{tedi od recikliraniot polietilen se 7500 EUR. Status: Implementiran Izvor: Gordana Manoleva, Konti Hidroplast - Gevgelija 1.4 Izvor na surovini So vnimatelen izbor na surovinite mo`eme zna~itelno da go namalime sozdadeniot otpad, a so toa da gi namalime tro{ocite za negovoto odlagawe. 1.5 Infrastruktura Mo`no e da se napravat za{tedi preku efikasni infrastrukturni pro- meni kako na pr. postavuvawe energetski efikasno osvetluvawe, izolacija na prostoriite, podobruvawe na efikasnosta na sistemot za greewe i sl. 1.6 Pakuvawe i transport Otkako stokite }e bidat proizvedeni treba da se spakuvaat i trans- portiraat. Mo`no e da se napravat za{tedi i vo ovie oblasti, a vo isto vreme da se za{titi `ivotnata sredina. # 2. Podobreno zadovoluvawe na zakonskite obvrski So zadovoluvawe na zakonskite obvrski vo odnos na `ivotnata sre- dina, pretprijatieto }e gi izbegne mo`nostite da bide kazneto od inspekciski- te slu`bi, a so toa i negativniot publicitet koj doa|a so kaznite. 3. Spremnost za idnoto zakonodavstvo Razvivaweto na svesnosta za mo`nite promeni vo zakonodavstvoto za `ivotnata sredina mu ovozmo`uva na pretprijatieto da gi planira o~ekuvanite pro- meni i da napravi soodvetni investicioni odluki. Ako pretprijatieto ne e svesno za predlo`enoto zakonodavstvo, mo`e da napravi investicii koi ne se soodvetni. So kreativno reagirawe na paketot na direktivi na EU, pretprijatieto mo`e da postigne brojni delovni prednosti. 4. Novi potro{uva~i / pazari Posle raspadot na porane{na Jugoslavija, pove}eto makedonski pret- prijatija gi izgubija svoite tradicionalni pazari. Pove}eto od ovie pretprija- tija ne mo`at da opstanat limitirani samo na lokalnite pazari. Tie mora da se soo~at so konkurencijata i pravilata na me|unarodniot pazar. Vo takva situacija SM@S mo`e da poslu`i kako vredna alatka za podobruvawe na konkurentnosta na pretprijatieto. Pretprijatijata bez dobri naviki vo za{titata na `ivotnata sredina ne }e mo`at da gi iskoristat novite komercijalni mo`nosti, dodeka pretprijatijata so voveden SM@S se pokonku- rentni na globalniot pazar. Ekolo{kite proizvodi i uslugi se brzoraste~ki sektor na svetskiot pazar. Studijata od EU poka`uva deka odgovornosta kon `ivotnata sredina e najva`niot faktor koj vlijae na kupuva~ite posle cenata i kvalitetot. Sli~en izve{taj od amerikanski konsultant poka`uva deka koga cenata i kvalitetot na konkurentski proizvodi se isti, 76% od Amerikancite bi izbrale proizvod koj e povrzan so nekoja dobra pri~ina kako za{titata na `ivotnata sredina. Neodamne{nata studija na UNIDO poka`uva deka 70% od pretpri- jatijata vo zemjite vo razvoj i zemjite vo tranzicija se so stav deka zadovoluva- weto na barawata od ISO 14001 standardot mo`e da otvori novi pazarni mo`- nosti i/ili da ja zajakne nivnata pazarna pozicija. Vo isto vreme izve{tajot poka`uva deka 60% od pretprijatijata veruvaat deka ISO 14001 mo`e da predi- zvika tehni~ki barieri vo trguvaweto. Rezultatite poka`uvaat deka ISO 14001 standardot se prifa}a kako faktor koj ima zna~ajni pozitivni ili negativni pazarni efekti. Zna~aen broj na multinacionalni korporacii ve}e po~naa da baraat ili silno da prepora~uvaat, nivnite dobavuva~i da gi zadovoluvaat negovite barawa. Vakviot pazaren pritisok mo`e da promovira podobri aktiv- nosti za za{tita na `ivotnata sredina, voop{to i mo`e da poso~i na ne reguli- ranite vlijanija vrz `ivotnata sredina na svetsko nivo. Nagliot porast na ISO sertificirani kompanii vo SAD mo`e da se pripi- {e na raste~kiot broj na pretprijatija od avtomobilskata industrija koi se sertificiraat po ISO 14001. Ford, GM, Volvo, Jaguar i Daimler Benc site pobaraa od svoite dobavuva~i da se sertificiraat po ISO 14001 standar- dot do 2001 ili 2002 godina. Poradi ovie barawa avtomobilskata industri- ja }e ima najgolem porast na ISO 14001 registracii vo ovaa godina (2001). Dobivkite za `ivotnata sredina od SM@S mo`at da bidat iskoriste- ni kako pazarni mo`nosti za "zeleni proizvodi". Pazarite za hrana vo razvie- nite zemji se mnogu ~uvstvitelni na ekolo{kite aspekti i potekloto na $ ZGOLEMUVAWE NA DELOVNIOT PROFIT PREKU ZA[TITA NA @IVOTNATA SREDINA uvezenata hrana. ISO 14001 e mo`nost za pretprijatijata da gi demonstriraat svoite performansi vo odnos na `ivotnata sredina. Makedonskite pretprija- tija mo`at da go iskoristat ISO 14001 standardot kako alatka za doka`uvawe na posvetenosta vo za{titata na `ivotnata sredina i da gi iskoristat svoite komparativni prednosti vo zemjodelskiot sektor. Pretprijatijata koi ja zemaat vo predvid `ivotnata sredina u{te pri dizajniraweto na svoite proizvodi }e bidat vo podobra pozicija da gi iskoristat pazarnite prednosti na idnite eko- oznaki na proizvodite. Odredeni tipovi na ~aj na Alkaloid AD se sertificira- ni od Me|unarodnata organizacija za kontrola na eko- lo{koto poteklo na surovinite i prerabotkata vo sog- lasnost so IFOAM standardite (Me|unarodna federa- cija na dvi`eweto za organsko zemjodelie), i dobija me|unarodno priznata eko-oznaka SKAL. Izvor: Alkaloid AD Skopje 5. Podobar kredibilitet nasproti bankite i osiguritelnite kompanii Bankite, osiguritelnite kompanii i investitorite gi baziraat svoite odluki vrz osnova na procenka na vklu~eniot rizik. Pri pogolem rizik pomala e verojatnosta bankite da dadat pozajmica, investitorite da investiraat, a kaj osiguritelnite kompanii da se postignat pogolemi osiguritelni premii. Poradi toa, namaluvaweto na rizicite po `ivotnata sredina }e bide pozitivno prifa- teno od site, stavaj}i go pretprijatieto vo podobra pozicija za dobivawe na zaemi, osiguritelni naknadi i privlekuvawe na novi investitori. (Poglednete vo delot od bro{urata za Ocenka na vlijanie vrz `ivotnata sredina (OV@S). 6. Zgolemena vrednost za akcionerite SM@S i sertifikacijata mo`at da ja zgolemat vrednosta na akciite i toa e, na primer, edna od pri~inite za pogolem interes na pretprijatijata koi se nao|aat vo proces na privatizacija. 7. Namaleni rizici po `ivotnata sredina Rizikot po `ivotnata sredina e eden od najgolemite potencijalni ri- zici za sekoe pretprijatie. Preku procenka na rizicite po `ivotnata sredina kako del od SM@S mo`no e da se namalat slu~uvawata koi mo`e da imaat ne- gativni posledici po istata. 8. Podobrena javna slika preku demonstrirawe odgovornost kon `ivotnata sredina So javno pretstavuvawe na aktivnosti za za{tita na `ivotnata sredina pretprijatieto mo`e da ja podobri svojata slika vo javnosta, a so toa da ja podobri svojata pozicija na pazarot. Preku demonstrirawe na odgovorno odnesuvawe so `ivotnata sredina, pretprijatieto }e ja uveri lokalnata za- ednica za svoite aktivnosti i taka }e izgradi dobri odnosi so celata zaednica. 9. Podobruvawe na moralot na vrabotenite i uslugite So voveduvaweto na SM@S se podobruvaat ve{tinite i moralot na vrabotenite i efektivnosta na upravuvaweto vo pretprijatieto. SM@S, isto taka, ja podobruva efikasnosta i sozdava posigurna i pozdrava `ivotna sredina. SM@S mo`e da pomogne vo zapoznavaweto na vrabotenite so proizvodstveniot proces preku nivnoto vklu~uvawe vo identifikacijata na problemati~nite oblasti. % KAKO DA SE IMPLEMENTIRA SM@S? Voveduvaweto na SM@S mo`e da zvu~i kako preobemna zada~a za malite pretprijatija, iako toa ne bi trebalo taka da bide. Vo malite pretprijatija, vremeto i raspolo`livite resursi se ograni~eni poradi {to e mnogu va`no istite da bidat mudro iskoristeni. Eden od na~inite da se napravi toa e da se sledi ednostaven efektiven plan. Planot mo`e{ da go izgradi{ vrz baza na iskustvata od makedonskite pretprijatija koi ve}e go imaat implementirano SM@S. Primeri se obezbedeni vo ovaa bro{ura. Obezbedi poddr{ka od rakovodstvoto Prviot ~ekor vo voveduvaweto na SM@S e dobivawe poddr{ka od vrvnoto rakovodstvo. Rakovodstvoto mora da razbere koja e korista od SM@S i {to sč e potrebno za voveduvawe na SM@S. Poddr{kata od rakovodstvoto treba da bide jasna i pretstavena na celata organizacija. Izberi rakovoditel Ne site mali i sredni pretprijatija go imaat toj luk- suz da izbiraat pome|u pove}e kandidati, no sepak izborot na rakovoditel na proektot e kriti~no pra{awe za negov uspeh. Rakovoditelot treba da ima neophoden avtoritet i poznavawe na organizacijata kako i ve{tini za upravuvawe so proekti. Rakovodi- telot na proektot treba da bide "sistemski razmis- luva~" (ISO 9001 iskustvoto bi bilo plus, no ne i neophodno), i mora da ima dovolno vreme da posveti vo gradeweto na SM@S procesot. Podgotovka na buxet i plan Rakovoditelot na proektot treba da podgotvi pret- hoden buxet i plan za implementacija na SM@S. Vo tro{ocite bi bile vklu~eni i vrabotenite, vremeto na vrabotenite, obuka, konsultantska pomo{, kompju- ter, potro{ni materijali i sl. Formirawe na proekten tim Tim vo koj }e bidat zastapeni klu~nite rakovodni funkcii, proizvodstvoto i uslu`nite oblasti i koj }e mo`e da gi identifikuva i proceni postojnite procesi, klu~nite pra{awa i mo`nostite vo pret- prijatieto. Ako najdete za soodvetno, mo`ete da ja razgledate i mo`nosta da vklu~ite vo timot pret- stavnici od dobavuva~i, dogovorni i ostanati nadvo- re{ni strani. Ovoj tim treba da se sre}ava ~esto, osobeno vo ranata faza na proektot. Pove}efunk- cionalnite timovi mo`at da obezbedat proceduri koi se razumni i koi }e izgradat posvetenost na pro- cesot na SM@S. & ZGOLEMUVAWE NA DELOVNIOT PROFIT PREKU ZA[TITA NA @IVOTNATA SREDINA Vklu~i gi vrabotenite Vrabotenite se zna~aen izvor na znaewa za `ivotnata sredina i za zdrastveno-sigurnosnite pra{awa povrzani so nivnite oblasti, kako i so efektivnosta na postojnite proce- si i proceduri. Tie mo`at da mu pomognat na proektniot tim vo formulirawe na procedurite. So vklu~uvawe na vrabo- tenite u{te vo najranata faza na procesot, tie }e go ~ustvuvaat sistemot za svoj. Izvr{i preliminaren pregled Izvedi preliminaren pregled na postojniot sistem i na programite za za{tita na `ivotnata sredina i sporedi gi so kriteriumite za tvojot SM@S (kako ISO 14001). Napravi ocenka na organizacionata struktura, procedurite, politi- kite, vlijanijata vrz `ivotnata sredina, programite za obuka, i ostanatite faktori. Odredi gi elementite od postojniot sistemkoisevodobraforma,anakoitrebadopolnitelnoda se raboti. Prilagodi go planot Vrz osnova na rezultatite od preliminarniot plan mo`e da se javi potreba od prilagoduvawe na planot. Prilagodeniot plan treba vo detali da gi opi{e potrebnite klu~ni aktiv- nosti, koj }e bide odgovoren, koi resursi se potrebni i koga rabotata treba da bide zavr{ena. Podgotvi proceduri i dokumentacija Segasipodgotvendarazvie{proceduriiostanatisistemski barawa. Vo nekoi slu~ai ova mo`e da vklu~uva promena na postojnite proceduri za `ivotnata sredina ili prilago- duvawe na ostanatite delovni proceduri (kako proceduri za kvalitetilizdravstveno-sigurnosniproceduri),zacelitena SM@S. Vo nekoi slu~ai treba da razvie{ novi proceduri. Pobaraj pomo{ od vrabotenite. Planiraj gi promenite Vo gradeweto na SM@S, obezbedi sistemot da bide dovolno fleksibilen. Bidej}i vo tekot na vremeto najverojatno }e treba SM@S da se prilagoduva, potrudi se da izbegne{ gra- dewenakrutsistemkoj{to}etrebapo~estodagomenuva{za da gi otslikuva realnostite vo deluvaweto na pretpri- jatieto. Obu~i gi vrabotenite Koga procedurite i ostanatite dokumenti se izgotveni, Vie ste spremni za implementacija na SM@S. Kako prv ~ekor- obu~igivrabotenitezaSM@S.Posebnovnimanietrebadase posveti na vlijanieto vrz `ivotnata sredina, na nivnite aktivnosti, novite prilagodeni proceduri i novite odgovor- nosti. Oceni gi performansite na SM@S Otkako SM@S e postaven i aktiven, obezbedi ocenka na negovite izvedbeni aktivnosti. Ova }e bide postignato preku periodi~ni kontroli na SM@S i postojan monitoring i merewa. Ocenkata na performansite na SM@S obezbeduva mo`nost za kontinuirano podobruvawe na tvojot sistem i ne- govite ekolo{ki performansi. ' KAKO DA SE SERTIFICIRA PRETPRIJATIETO PO ISO 14001? ISO 14001 Standardot ne bara sertifikacija od treta strana, no pazarni- te zakoni go potiknuvaat procesot na sertifikacija SM@S sertifikacijata e proces kade treta nepristrasna strana po- tvrduva deka SM@S na organizacijata e vo soglasnost so barawata na ISO 14001 standardot. Organizacijata "treta strana" koja gi izveduva sertifika- cionite uslugi se vika sertifikaciono telo i e izbrana od organizacijata koja saka da se sertificira. Tipot na sertifikacioni uslugi koi }e bidat ponudeni za ISO 14001 }e bidat sli~ni so tie {to se nudat za ISO 9001 standardot. ISO 14001 ne bara od organizacijata da go implementira standardot vo celata organizacija. Organizacijata mo`e da izbere da ja sertificira ce- lata organizacija, odreden oddel ili izbrani operacii vo sklop na nekoj oddel. ISO 14001 sertifikacionen proces ^ekor 1: Informativen razgovor ^ekor 2: Pripremen razgovor ^ekor 3: Kratka proverka (neobvrzna) ^ekor 4: Pregled na dokumentacijata ^ekor 5: Pred proverka (neobvrzna) ^ekor 6: Izveduvawe na proverkata i sertifikacijata ^ekor 7: Prvo izdavawe na sertifikatot ^ekor 8: Kontrolna revizija i resertifikacija Izvor: Vele Temelkovski, MKS - Makedonska organizacija za sertifikacija i procenka Kontrolnata revizija voobi~aeno se izveduva polugodi{no za da se potvrdi zadovo- luvaweto na barawata po ISO 14001 standard- ot. Za vreme na kontrolnata revizija, timot za revizija mo`e da vr{i revizija samo na odredeni elementi od SM@S. Posle tri go- di{en period, site elementi na SM@S mora da bidat pregledani za da se potvrdi kontinui- ranoto zadovoluvawe na barawata od ISO 14001 standardot. ZGOLEMUVAWE NA DELOVNIOT PROFIT PREKU ZA[TITA NA @IVOTNATA SREDINA REZIME NA MAKEDONSKATA PRAVNA I ZAKONSKA RAMKA OD OBLASTA NA @IVOTNATA SREDINA "Patot do celosno ekolo{ko pribli`uvawe mo`e da izgleda dolg i trnliv za pove}eto zemji kandidati. Sepak jas sum ubedena deka korista za javnoto zdravje, za `ivotnata sredina i za ekonomiite na zemjite kandidati, }e gi prete`nat naporite koi treba da se izdr`at da se postigne celta..." G-|a Rit Bjeregard, ~len na Komisijata na EU Za da se postignat povozdr`ani nasoki na ekonomskiot razvoj, malite i sredni pretprijatija (MSP) moraat da gi podobrat nivnite ekolo{ki karakteris- tiki preku poefikasna integracija na ekolo{kite pretpostavki vo nivnite stra- te{ki planirawa, kako i vo nivnite sekojdnevni rabotni aktivnosti i odluki. Pogolem del od ekolo{kite zakoni se dizajnirani za da gi minimi- ziraat negativnite efekti na ~ove~kite aktivnosti vrz `ivotnata sredina, vrz rabotnikot i vrz ~ovekovoto zdravje i sigurnost. Ovie negativni efekti mo`at da predizvikaat odgovornosti, da ~inat pari i da predizvikaat gubewe na profit vo va{iot biznis. Va{eto MSP mo`e da gi minimizira odgovornostite i ~ineweto preku obezbeduvawe na site potrebni dozvoli i preku po~ituvawe na ekolo{kite pravni obvrski za vreme na raboteweto. Ako Vie ne gi poseduvate baranite dozvoli, Vie ne rabotite zakonski i ne ste gi prezele osnovnite ~e- kori kon minimizirawe na Va{ite rizici (kazni, penali, pa duri i zatvorawe), vklu~uvaj}i ja i ekolo{kata i rabotnata sigurnost. Novite ekolo{ki zakonski propisi koi se vo upotreba vo EU, vklu~uva- at posilni i pocelosni principi na ekolo{ka za{tita i za{tita na zdravjeto. Tie zakoni }e poslu`at kako osnova za donesuvaweto na makedonskite i }e bidat kompletirani vo 2003, vo sostav na programata na FARE SOP99. Ovie novi zakonski propisi }e bidat osnova za celosno ekolo{ko pribli`uvawe kon EU vo sostav na procesot na integracija so EU preku Dogovorot za stabiliza- cija i asocijacija, potpi{an pome|u EU i Makedonija. Biznisot vo na{ata dr`ava mora da se naso~uva i realizira preku po~ituvawe na pro{ireniot komplet od zakoni i zakonski propisi od oblasta na `ivotnata sredina. Klu~niot zakon, Zakonot za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina i prirodata (Zakon za `ivotnata sredina) e pod nadzor na Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe (M@SPP). M@SPP e oformeno vo 1998 kako nezavisno Ministerstvo vo Makedonskata vlada. Drugi ministerstva i dr`avni institucii so va`ni odgovornosti vo domenot na `i- votnata sredina se: · Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo (MZ[V); · Ministerstvoto za transport i vrski (MTV); · Ministerstvoto za zdravstvo (MZ); · Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita (RZZZ) i · Upravata za hidrometeorolo{ki raboti (UHR). OP[T PREGLED NA OSNOVNITE EKOLO[KI ZAKONI VO MAKEDONIJA Zakonot za `ivotna sredina = klu~en ekolo{ki zakon Kako {to be{e prethodno re~eno, klu~niot ekolo{ki zakon e Zakonot za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina i prirodata (vo ponatamo{ni- ot tekst Zakon za `ivotna sredina). Toj be{e donesen vo dekemvri 1996. Zakonot, izraboten spored primerot na Sovetot na Evropa "Model zakon za za{tita na `ivotnata sredina", pred izvesno vreme be{e modificiran (juli 2000, Slu`ben vesnik na RM br. 51/2000). Nie cvrsto vi prepora~uvame deka sekoe malo i sredno pretprijatie (MSP) treba da ima primerok od istiot. Vo ponatamo{niot tekst se dadeni glavnite aspekti na Zakonot za `ivot- na sredina. Toa gi podrazbira pravata i obvrskite na pravnite i fizi~kite lica. Ova treba da se razbere samo kako interpretacija koja }e im pomogne na Makedonskite MSP da gi razberat nivnite ekolo{ki obvrski i da osiguraat nivno pogolemo po~ituvawe. So po~ituvaweto na ekolo{kite zakoni, MSP }e ja namalat verojatnosta da bidat zemeni na odgovornost zaradi nivno nepo~ituvawe. MSP mo`at da bidat podlo`eni na ekonomski i zakonski ograni~uvawa koi mo`at da rezultiraat i so pra{awe za opstanokot na MSP. Ova mo`e da sozdade socijalna i ekonomska nestabilnost, gubewe na pazarnata pozicija na MSP, gu- bewe na profitot i pogodnostite na zaemite dobieni od finansiskite institu- cii, ili pak MSP mo`e da ne bidat pogodni za idni zaemi. Ednostavno re~eno, ako MSP zagaduva reka, zemji{te ili vozduh, mo`e da dobie pari~na kazna, negovoto proizvodstvo mo`e da bide zapreno sč dodeka problemot ne se re{i, a MSP mo`e da se soo~i i so zakonsko obvinenie. Seto ova ~ini pari. Zakonskite kazni kako {to se pari~nite kazni ili prestanokot na rabotewe zaradi prekr{uvawe na ekolo{kite zakoni, imaat tendencija da stanat sč porigorozni. Cenite za re{avawe na ekolo{kite problemi se zgo- lemuvaat. Taka, finansiskata institucija nema da obezbedi zaem/kredit za Va- {eto MSP ako postoi rizik deka ekolo{kite problemi mo`e da rezultiraat vo tro{oci koi }e ja namalat Va{ata sposobnost za vra}awe na dolgot. Ponatamu, navistina vredi sekoe MSP da se zapoznae so Arhuskata konvencija koja skoro stapi na sila. Ovaa konvencija sodr`i jasen opis na pra- vata na javnosta da ima pristap do informaciite od oblasta na `ivotnata sredina, pravata na javnosta da u~estvuva vo donesuvawe na odlukite od obla- sta na `ivotnata sredina, kako i pravata na javnosta na pristap do pravda ako prethodnite dve prava se skrateni ili prekr{eni. Eden od klu~nite ekolo{ki zakoni koj treba da se donese za da se otpo~ne zakonskoto pribli`uvawe so EU e Zakonot za ocenka na vlijanieto vrz `ivotnata sredina (OV@S). Ovaa bro{ura, isto taka, sodr`i del kade ocenkata na `ivotnata sredina (O@S) e opi{ana kako edna od vode~kite proceduri pri podnesuvawe barawe za odobruvawe zaem/krediti kaj finansiskite institucii (FI), kako makedonski, taka i me|unarodni. ]e bidat razgledani procedurite za tri O@S koi gi baraat tri me|unarodni kreditni linii vo Makedonija: 1. Svetska banka, O@S za razvoj na privatniot sektor 2. Germanska KfV banka, O@S 3. Programa za stokovna pomo{ od Republika Italija, O@S ZGOLEMUVAWE NA DELOVNIOT PROFIT PREKU ZA[TITA NA @IVOTNATA SREDINA Soodnosot na Arhuskata konvencija i Ekolo{kata izjava Vo 1999 Republika Makedonija ja usvoi Arhuskata konvencija koja ima za cel da im obezbedi na gra|anite prava da `iveat vo ~ista `ivotna sredina, kako i obvrska da se osiguri ~ista `ivotna sredina za idnite generacii. Konvencijata ozna~uva tri jasni prava: 1. prava na gra|anite da imaat pristap do informacii za `ivotnata sredina; 2. prava na gra|anite da u~estvuvaat vo procesot na donesuvawe na odluki za `ivotnata sredina; 3. prava na gra|anite na pristap do pravda za `ivotnata sredina (iako ova pravo zna~i ne{to pove}e otkolku samo naru{uvawe na prethodnite dve prava, gra|anite imaat pravo da baraat pravda pred sudot). Arhuskata konvencija e prva od vakov vid vo oblasta na `ivotnata sredina na svetsko nivo koja stana polnova`na na 31 oktomvri 2001. Konvenci- jata sega pretstavuva zakonski obvrzuva~ki dokument. Ednostavno re~eno, Ar- huskata konvencija gi ovozmo`uva pravata na javnosta da bide informirana za sostojbata na `ivotnata sredina, javnosta da zeme u~estvo vo donesuvaweto na odluki od `ivotnata sredina (bilo na lokalno, nacionalno ili me|unarodno nivo), i da imaat pravo na pristap do pravdata koga prethodnite dve prava se prekr{eni. Zgolemenata javna svest, zaedno so pravata zastapeni preku Arhuskata konvencija, zna~i deka Vie i Va{eto MSP mora da bidete pripremeni da prezemete odgovornost za ovie pra{awa vo koe bilo vreme. Eden od voobi~aenite i op{toprifatenite na~ini e izgotvuvaweto na ekolo{ka izjava. Ekolo{kata izjava mo`e da se razbere kako na~in na koj pretprijatieto }e ja napravi informacijata dostapna do javnosta za sopstvenite ekolo{ki karakteristiki i ekolo{koto rabotewe. Mo`e da se upotrebi za da se prika`at uspesite, problemite i celite vo poleto na ekolo{kiot menaxment. Isto taka, mo`e da se upotrebi za motivirawe na vrabotenite aktivno da se vklu~at vo merkite za za{tita na `ivotnata sredina, da se dokumentiraat ekolo{kite aktivnosti i karakteristiki, raboteweto, da se zajakne opredelenosta kon tekovnata primena na ekolo{kiot menaxment, da se sledi uspehot, i da se pomogne planiraweto. Va`ni faktori na koi treba da se vnimava Sekoe MSP treba da bide svesno na podatokot deka na javnosta, poedincite, ekolo{kite nevladini organizacii (NVOi) itn., im se dozvoluva da primaat informacii za `ivotnata sredina od nego, ako e toa potrebno. Voobi~aeni pra- {awa koi se postavuvaat se: Kako va{eto MSP ja zagaduva `ivotnata sredina? Dali Va{eto MSP ima ekolo{ki menaxment? Dali Va{ite krajni proizvodi se "ekolo{ki"? itn. [to e ocenka na vlijanieto vrz `ivotnata sredina (OV@S)? Direktivata za ocenka na vlijanieto vrz `ivotnata sredina (OV@S) na Evropskata Unija (EU) gi postavuva barawata za izveduvawe na "ocenki na vlijanie vrz `ivotnata sredina" (OV@S) pred da se dobie dozvola za javni i privatni proekti, koi proekti izgledaat deka mo`e da imaat zna~ajni vlijanija vrz `ivotnata sredina. Proektite se klasificirani vo dve grupi: 1. proekti koi se obvrzuva~ki podlo`ni na OV@S; 2. proekti koi se mo`no podlo`ni na OV@S. ! Ocenka na vlijanie vrz `ivotnata sredina (OV@S) gi pokriva direktnite i indirektnite efekti od proektot vrz ~ovekot, florata i faunata, po~vata, klimata i pejza`ot, materijalnite dobra i kulturnite nasledstva, kako i interakcijata pome|u ovie faktori. Va`no e vlastite koi se odgovorni za `ivotnata sredina, i javnosta, vo slu~ai na proekti koi imaat prekugrani~ni efekti, da bidat pravilno i navre- meno informirani i da imaat mo`nost da go dadat sopstvenoto mislewe. Na krajot, site ovie elementi }e bidat zemeni vo predvid pri finalnata odluka od strana na vlastite za proektot i javnosta i vlastite od `ivotnata sredina }e bidat informirani za takvata odluka, kako i za rezultatite od procesot na ocenkata. Sega{na situacija so OV@S/O@S Iako vo na{ata dr`ava sč u{te nema poseben zakon za ocenka na vli- janieto vrz `ivotnata sredina, sepak potrebi od vakov vid na ocenka postojat vo drugi zakonski odredbi. Na primer, OV@S e obvrzuva~ki spored ~len 15 od Zakonot za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina i prirodata. Taka, investitorot e dol`en pri izgotvuvawe na tehni~kata dokumentacija i nejzinata realizacija, da obezbedi za{tita na `ivotnata sredina i prirodata. Ministerot gi propi{uva: vidot na in- vesticionite objekti za koi se izgotvuva tehni~ka dokumentacija za ocenka na vli- janieto vrz `ivotnata sredina i na~inot na izgotvuvawe na tehni~kata dokumen- tacija za vlijanieto na objektite i rabotite vrz kvalitetot na `ivotnata sredina. OV@S, isto taka, e vo nadzor na zakonskite odredbi od Ministerstvoto za transport i vrski. Pravilnikot za standardi i normativi za proektirawe na objekti od ~len 15 od Zakonot za izgradba na investicioni objekti bara izrabotu- vawe na elaborat za vlijanieto vrz `ivotnata sredina. Spored ~len 107 od ovoj Pravilnik, koga se planiraat objekti koi spa|aat vo klasite od ~len 56, mora da se ima elaborat za vlijanieto vrz `ivotnata sredina. Ponatamu, vo ~len 108 se objasnuva deka OV@S e del od tehni~kata dokumentacija za izgradba na plani- raniot objekt. (Vidi ramka 1 i tabela 3). Ramka 1 Sodr`ina na Elaboratot za vlijanie vrz `ivotnata sredina (~len 108 od Pravilnikot za standardi i normativi za proektirawe na objekti): - Opis na lokacijata i aktivnostite koi se realiziraat na lokacijata; - Glavni karakteristiki na proizvodniot proces i koli~inata na upo- trebenite materijali; - Fizi~ko-hemiski karakteristiki na vleznite surovini koi }e se kori- stat vo tehnolo{kiot proces; - Fizi~ko-hemiski karakteristiki na gotoviot proizvod i na otpadniot materijal koi se sozdavaat vo tehnolo{kiot proces i nivno - Vlijanie vrz `ivotnata sredina; - Ocenka po tip i koli~ini na o~ekuvanite ostatoci i emisii (zagaduva- we na vodata, vozduhot, po~vata, bu~avata, temperaturnite oscilacii, radijacijata, itn.); - merki za namaluvawe na nepovolnite vlijanija od aktivnostite vrz `ivotnata sredina vo ramkite; - merki za za{tita pri havarii; - Vlijanija od sonceto, fotohemiska reakcija na isfrlenite {tetnosti vo vozduhot, vodata i po~vata i novi fotohemiski soedinenija koi bi " se sozdavale, nivnata {tetnost i merki za za{tita; - Soodvetni grafi~ki prilozi. ZGOLEMUVAWE NA DELOVNIOT PROFIT PREKU ZA[TITA NA @IVOTNATA SREDINA Tabela 3. Poednostaven pregled na sodr`inata na elaboratot za OV@S Izvor: ~len 108 od Pravilnikot za standardi i normativi za proektirawe na objekti Makedonskite finansiski institucii (FI) baraat delumna ili celosna ocenka na vlijanie vrz `ivotnata sredina (OV@S) za aktivnostite koi tie se spremni da gi finansiraat. Va`no e da se spomene deka site FI baraat va`e~ki dozvoli i/ili pozitivni mislewa od soodvetnite vladini (nacionalni ili lokalni) tela. Potoa, nekoi FI imaat sopstveni barawa za O@S/OV@S spored sopstveni formatirani napatstvija. Za nekoi FI rezultatite od O@S mo`e da bidat od primarna va`nost kako kriterium pri selekcija za odobruvawe ili odbivawe na baraweto za finansii. Za drugi FI primaren kriterium e dozvolata i/ili pozitivnoto mislewe od Ministerstvo za `ivotna sredina i prostorno planirawe (M@SPP). MSP treba da go imaat ova vo predvid pred da podnesat barawe za zaem/kredit. Podetalni informacii mo`e da se dobijat od odnosnite FI. Sekoe malo ili sredno pretprijatie koe planira novi aktivnosti, ili gi pro- {iruva postojnite, treba da e svesno za ovaa zakonski obvrski za O@S/OV@S poradi potrebata da se pridr`uva kon niv ili za barawe na zaem/kredit. Za podetalni informacii Ve molime kontaktirajte go Ministerstvoto za `ivot- na sredina i prostorno planirawe (M@SPP) ili Ministerstvoto za transport i vrski (MTV). # Uslovite za O@S/OV@S na me|unarodnite finansiski institucii vo na{ata zemja Globalno, raste~ka grupa na investitori, banki i osiguritelni kompanii, poka`uvaat zainteresiranost za ekolo{kata strategija i ekolo{kite karakteristiki na organizaciite. Posebna zainteresiranost se o~ekuva za: · ekolo{kata strategija i ekolo{kite karakteristiki na menaxersko nivo; · odnosot pome|u ekolo{kite i finansiskite informacii; · po~ituvaweto na zakonite od strana na organizacijata i kvalitetot na nejziniot ekolo{ki menaxment; · mo`nite ekolo{ki rizici koi se odnesuvaat na (novi) proizvodstveni procesi, proizvodi ili uslugi; Site me|unarodni finansiski institucii (FI) koi se prisutni vo na{ata dr`ava baraat nekakva ocenka na vlijanieto vrz `ivotnata sredina (O@S) za aktivnostite za koi imaat `elba da gi finansiraat. Razli~ni FI imaat razli~ni proceduri za O@S/OV@S. I pokraj procedurata na FI, koja e obvrzuva~ki kriterium pri barawe na zaem/kredit, i ima kapacitet za odbivawe ako ne e pozitivna, MSP mora da gi po~ituvaat (kako {to e i pret- hodno ka`ano), makedonskite ekolo{ki zakonski propisi. Sega{nite MSP, kako i onie koi planiraat da se pro{irat, vo uloga na sega{ni/idni barateli na kredit, treba da se fokusiraat na gorespomenatoto pred da podnesat takvo barawe. Iskustvoto poka`uva deka komunikacijata so lokalnoto ili po{iro- koto naselenie e od kriti~na va`nost koga se planiraat i izveduvaat odredeni aktivnosti. Bez ogled na toa dali e ili ne e pripremena O@S/OV@S, doka`ano e deka tamu kade {to javnosta ne be{e informirana za planiranite aktivnosti, se pojavija masovni protesti. Protestite gi popre~uvaat grade`nite aktivnosti i gi zagrozuvaat redovnite rabotni aktivnosti, doveduvaj}i go investitorot do zaguba na vreme i pari. Zatoa se prepora~uva lokalnoto naselenie da se infor- mira, da se izvestat sosednite `iteli deka se poseduvaat site dozvoli, deka }e se izvede O@S/OV@S, da se razgovara so niv, da se ubedat deka nivnoto mislewe se ceni i }e bide zemeno vo predvid vo kreirawe na Merkite za namaluvawe na nepovolnite vlijanija. So ova, idnite planirani aktivnosti ne- ma da bidat tu|i i nema da sozdadat neprijatelska odbivnost me|u naselenieto. Eve gi procedurite za ocenka na vlijanieto vrz `ivotnata sredina na tri me|unarodni kreditni linii vo na{ata dr`ava: 1. Svetska banka, O@S za razvoj na privatniot sektor; 2. Germanska KfV banka, O@S; 3. Programa za stokovna pomo{ od Republika Italija, O@S. Vo Ramkata 2 se prika`ani nekoi fakti za O@S, spored proekti finansirani od Svetska banka $ ZGOLEMUVAWE NA DELOVNIOT PROFIT PREKU ZA[TITA NA @IVOTNATA SREDINA Ramka 2 Koj izgotvuva O@S: 1. Dol`nost (i tro{ok) na baratelot na kredit; 2. Za proektite od kategorija A baratelot na kredit mora da obezbedi nezavisen ekspert; Zaklu~oci: 1. Baratelot na kredit }e ja vklu~i O@S so ostanatite planirawa vo najranata mo`na faza; 2. Finansierot ne smee da veti sredstva za proektot na na~in so koj }e se ograni~i izborot na mo`nostite pred da bide zavr{en procesot na O@S; Konsultacii so javnosta: Baratelot na kredit }e gi konsultira grupite zasegnati od aktivnostite na proektot i lokalnite nevladini organizacii (NVO) za ekolo{kite okolnosti na proektot, a nivnite pogledi }e gi zeme vo predvid. Ova treba da se slu~i {to e mo`no porano. Osnovni poraki na ekolo{kata politika: 1. Ne o{tetuvaj; 2. Podobri go ekolo{kiot kvalitet na raboteweto na bankata; 3. O@S }e se upotrebi proaktivno vo pripremata i sproveduvaweto na proektot; Karakteristi~ni oblasti na koi se odnesuva O@S: 1. Agrohemizacija-kupuvawe i upotreba; 2. Biolo{ka raznovidnost; 3. Kulturna sopstvenost; 4. Globalni pra{awa (o{tetuvawe na ozonot/ globalno zatopluvawe); 5. [tetni i otrovni hemikalii; 6. Starosedelci; 7. Socijalno-kulturni aspekti; 8. Industriski nesre}i i zagaduvawe; 9. Me|unarodni spogodbi i dogovori; 10. Me|unarodni vodeni pati{ta; 11. Nesakani raseluvawa; 12. Prirodni stani{ta; 13. Prirodni katastrofi; 14. Zdravstvena i rabotna sigurnost. Ekolo{ka proverka ^etiri kategorii na proekti kvalificirani za finansirawe: Kategorija A Proektot mo`e da ima zna~itelno ekolo{ki nepovolno vlijanie koe e ~uvstvitelno, razli~no ili unikatno. Kategorija B Potencijalno vlijanie na ~ove~kata populacija ili ekolo{ki va`ni oblasti (vla`na zemja, {umi ili drugi prirodni stani{ta) koi se pomalku negativni od proektite od kategorijata A. Kategorija C Proektot mo`e da ima minimalni ili nikakvi negativni ekolo{ki vlijanija. Kategorija FI Vklu~uva investicija na sredstva na Bankata preku finansiski posrednik vo pod-proekti koi mo`e da rezultiraat vo ekolo{ki vlijanija. % Aktivnosti za koi ne se odobruva finasirawe (poznato kako "crna lista"): · Proizvodstvo na tutun; · Proizvodstvo na olovni boi; · Trgovijasoproizvodioddivi`ivotinikoisezabranetisokonvencijataCITES; · Proizvodstvo, distribucija i proda`ba na zabraneti pesticidi i herbicidi; · Radioaktivni proizvodi; Sodr`ina na izve{tajot na O@S: · Izvr{no rezime; · Proceduralna, zakonska i administrativa ramka; · Opis na proektot; · Osnovni podatoci; · Vlijanija; · Analiza na mo`nostite (alternativi); · Plan za ekolo{ki menaxment; · Rezime na konsultaciite so javnosta; Plan za ekolo{ki menaxment · Namaluvawe na negativnite efekti (ubla`uvawe); · Sledewe (monitoring); · Institucionalen razvoj / tehni~ka pomo{; Izvor: Inesis Kiskis, 21 oktomvri 1999, O@S vo proekti finansirani od Svetska- ta banka, Skopje Ramka 3. Fakti za O@S; operativna politika na Svetska banka OP/BP/GP 4.01, O@S Proces na pregledot za `ivotna sredina: ~ekor 1: Pretprijatieto go priprema po~etniot koncept na proektot; ~ekor 2: Finansiskata institucija izveduva ekolo{ka procenka; ~ekor 3: Priprema za ocenka na `ivotnata sredina; ~ekor 4: Finansiskata institucija go razgleduva izve{tajot/obezbeduva odobruvawe; ~ekor 5: Vklu~i gi preporakite od O@S vo odobruvaweto na proektot od strana na vlastite; ~ekor 6 : Razgleduvawe na ekolo{kata dokumentacija i odobruvaweto; ~ekor 7: Finansiskata institucija go nadgleduva sproveduvaweto/ realizacijata. Izvor: Inesis Kiskis, 21 oktomvri 1999, O@S vo proekti finansirani od Svetska- ta banka, Skopje Ramka 4 Kreditna linija od Germanska KfV banka Koi dokumenti se potrebni za podnesuvawe na kreditno barawe: · barawe za kredit spored obrazec izgotven od Makedonska banka za poddr{ka na razvojot (MBPR); · investiciona programa so detalen opis na proektot, finansiska konstrukcija i finansiski proekcii na bilansite na sostojba i uspeh i pari~nite tekovi za vreme na celiot period za vra}awe na kreditot; · re{enie za upis vo sudskiot registar; · imoten list za nedvi`niot imot so koj raspolaga pretprijatieto; · procenka na vrednosta na imotot od ovlasten sudski procenitel; · obrazec PDP-2; · zavr{ni presmetki za poslednite dve godini; · izve{taj za ekolo{kite aspekti na investicioniot proekt spored obrazec od MBPR; & ZGOLEMUVAWE NA DELOVNIOT PROFIT PREKU ZA[TITA NA @IVOTNATA SREDINA · MBPR mo`e ako e potrebno da bara i dopolnitelni informacii za obra- botka na baraweto. Izvor: Makedonska banka za poddr{ka na razvojot (MBPR) na internet stranica; http://www.mbdp.com.mk/english/credit01.html, posetena vo juni 2002 Ramka 5 Programa za stokovna pomo{ od Republika Italija Stoki isklu~eni od finansirawe · Stoki koi{to ne se vo soglasnost so va`e~kata regulativa za za{tita na `i- votnata sredina vo Republika Makedonija; · Stoki nameneti za genetski in`enering; · Proizvodstvo, skladirawe i prerabotka na radioaktivni proizvodi ili otpa- doci; · Stoki za proizvodstvo, distribucija ili proda`ba na me|unarodno zabraneti pesticidi i herbicidi, kako i · Stoki nameneti za skladirawe, prerabotka ili isfrlawe na {tetni otpadni materii. Izvor: Makedonska banka za poddr{ka na razvojot (MBPR) na internet stranica; http://www.mbdp.com.mk/english/credit01.html, posetena Juni 2002 Ako MSP uvezuva oprema za direktna za{tita na `ivotnata sredina ili oprema za tretirawe na zagaduvaweto, spored Carinskiot zakon, uvoznikot mo`e da bide osloboden od pla}awe na carina, po prethodno dobiena potvrda od M@SPP. Formularot za baraweto za osloboduvawe od pla}awe carinski dava~ki se nao|a na internet stranicata na M@SPP: http://www.moe.gov.mk/pdf/Baranje_oslob_carina.pdf (posetena vo juni 2002). Za podetalni informacii obratete se vo M@SPP. "Ekolo{ko-tehnolo{ki proekti" (ETP) [to e toa? Koj treba da ima? Zo{to se va`ni? Spored direktorot na dr`avniot inspektorat za `ivotna sredina (DI@S), ETP e najva`niot dokument koj treba da se poseduva, ako pretprijatieto ima izvori na zagaduvawe. Obvrskata da se ima ETP e trislojna: 1. Obvrska e da se ima spored ~len 29 od Zakonot za `ivotna sredina "...Pravnite i fizi~ki lica, koi imaat izvori {to vr{at zagaduvawe..., se dol`ni da izgotvat i da dostavat do Ministerstvoto za `ivotna sredina: ekolo{kotehnolo{ki proekti (ETP) so analiza na izvorite na zagaduvawe i re{enija za namaluvawe i doveduvawe na zagaduvaweto vo ramkite na maksimalno dozvolenite koncentracii (MDK)." Merkite i aktivnostite opi{ani i prepi{ani vo ETP, pravnite i fizi~kite lica se dol`ni da gi realiziraat vo rok od 5 godini od nivnoto izgotvuvawe. 2. MSP podnesuva barawe za dozvola i odobrenie od M@SPP, pred da po~ne kakva bilo aktivnost. Ova e predmet koga MSP zapo~nuva celosno nov proekt ili koga se menuvaat uslovite za vr{ewe na dejnosta. Na ovoj na~in, spored ~len 30 od Zakonot za `ivotna sredina, podneseniot ETP mo`e da stane re{enie za integrirano spre~uvawe i kontrola na zagaduvaweto. Odlukata (re{enieto) go donesuva M@SPP. ' 3. I na krajot, ETP mora da bide podnesen do DI@S, koga MSP podnesuva barawe za dozvola i/ili pozitivna ocenka (odobruvawe), {to e eden od uslovite pri podnesuvawe barawe za zaem/kredit od finansiskite institucii. Obvrskata da se poseduva ETP be{e vovedena so donesuvaweto na prvi~niot Zakon za `ivotna sredina vo 1996. Krajniot rok vo koj pretprijatijata koi imaat "izvori na zagaduvawe" treba da izgotvat ETP be{e vo rok od edna godina posle stapuvaweto vo sila na Zakonot, t.e. vo 1998. So poslednite izmeni i dopolnuvawa na Zakonot vo 2000 g., krajniot rok be{e pomesten do 2001. Te{ko e da se poveruva deka site pretprijatija koi imaat "izvori na zagaduvawe" bea vo mo`nost da go po~ituvaat ovoj rok i da izgotvat ETP. Tie koi bea inspektirani od strana na Dr`avniot inspektorat za `ivotna sredina i koi nemaa ETP, dobija re{enija za da izgotvat. Ako ne, se soo~uvaat so sudski pos- tapki i kazneni merki. ^lenot 12 od Zakonot za `ivotna sredina veli deka samo registrirani za toa insitucii/organizacii mo`at da vr{at odredeni stru~ni raboti od oblasta na za{titata i unapreduvaweto na `ivotnata sredina, analiza na ekolo{kite mediumi, itn. Mora da bide jasno deka MSP/pretprijatijata koi imaat "izvori na zagadu- vawe" moraat da izgotvat ETP. Ne samo zatoa {to se za toa so zakon obvrza- ni, tuku i da gi najdat potencijalnite "istekuva~ki-rastura~ki-otpadni- gasoviti-nezdravi" zagaduva~i od nivnite MSP/pretprijatija. Sledewe (monitoring) Sledeweto na kvalitetot na sostojbite so za{titata i unapre- duvaweto na `ivotnata sredina i prirodata se vr{i vo ramkite na Ekolo{kiot informativen centar za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina i prirodata (EIC), koj e del od M@SP. Od druga strana, postojat dopolnitelni barawa na koi treba da se obrne vnimanie. Takva e i obvrskata od ~len 18 od Zakonot za `ivotna sredina. Vo nego se veli deka site pravni i fizi~ki lica koi pri raboteweto vli- jaat vrz `ivotnata sredina se dol`ni da vodat evidencija za vnesenite koli~ini na zagaduva~i vo nivnite vlezni i izlezni materii, kako i za ispu{taweto na zagaduva~ite vo `ivotnata sredina. Sobranite i evidenti- rani informacii se dol`ni da gi dostavat do M@SPP. Otpadni vodi (Zakon za kvalitet na vodi) Da pretpostavime deka vo sekojdnevnoto rabotewe Va{eto MSP pro- izveduva (ili }e proizvede), otpadna voda. Kako rakovoditel i/ili sopstvenik, Vie treba da ste svesni deka Va{eto MSP mora da gi po~ituva zakonskite propisi koi se odnesuvaat na vodite. Ova ne smee da se sfati kako u{te edno finansisko opteretuvawe vrz Va{eto MSP. Ednostavno re~eno, Vie treba da razberete deka so po~ituvawe na zakonskite obvrski za vodite, Va{eto MSP }e: a. ja za{titi `ivotnata sredina; b. ja minimizira mo`nosta za odgovornost poradi nepo~ituvawe i v. go podobri socijalniot i ekolo{kiot izgled na Va{eto MSP Zakonskite propisi od oblasta na vodite se vo nadzor na ~etiri mini- sterstva: - Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo (MZ[V) go kontrolira snabduvaweto so voda (vklu~uvaj}i navodnuvawe i kon- ! ZGOLEMUVAWE NA DELOVNIOT PROFIT PREKU ZA[TITA NA @IVOTNATA SREDINA trola od poplavi), i rakovodi so brojni pra{awa od oblasta na kvalitetot na vodite. - Ministerstvo za zdravstvo (MZ) ima nadzor vrz kvalitetot na vodata za piewe. - Ministerstvoto za transport i vrski (MTV) dava ovlastuvawa i dozvoli za gradewe i rabota na industriski kapaciteti i odlu~uva za potrebata na stanici za pre~istuvawe na industriskite vodi. - Ministerstvo za `ivotna sredina i prostorno planirawe (M@SPP) ima nadzor vrz kvalitetot na otpadnite vodi. Sekoe ministerstvo ima svoi sopstveni inspektorati koi gi spro- veduvaat zakonskite propisi za vodi koi se pod niven nadzor. Osnovnata gri`a na sekoe MSP treba da bide vo vrska so otpadnite vodi, t.e. tie ne smeat da se ispu{taat nepre~isteni. Spored Zakonot za vodi, otpadnata voda e zagaduva~ i pretstavuva zagaduva~ kako i sekoj drug is- pu{ten vo `ivotnata sredina. Zakonski propisi za otpad i opasen otpad Osnovnite zakonski propisi koi go pokrivat otpadot se slednive: · Zakon za otpad; · Zakon za komunalni dejnosti; · Zakon za odr`uvawe na javnata ~istota, sobirawe i transportirawe na komunalniot cvrst i tehnolo{ki otpad; · Zakon za `ivotna sredina; Nadle`en organ za kontakt i za konsultacii vo vrska so otpadot i problemite so otpadot e Dr`avniot komunalen inspektorat (DKI) vo sostav na Ministerstvoto za transport i vrski. No, isto taka, tuka e i Op{tinskiot komunalen inspektorat. Taka, Va{eto MSP mo`e da bide inspektirano od stra- na na tri razli~ni inspekcii. Ova e pri~ina pove}e da ne ja zapostavite odgo- vornosta vo vrska so otpadot. Sekoe MSP, bez obzir na aktivnostite, e dol`no da gi po~ituva zakonskite propisi za otpadot zatoa {to vo sekoe rabotewe mora da se sozdava nekakov vid na otpad. Sekojdnevniot otpad e popoznat kako "komunalen otpad". Definiciite za vidovite na otpad se dadeni vo Zakonot za otpad. Na{ sovet e da bidete za- poznaeni so vidot na otpadot koj se dobiva pri redovnoto rabotewe na va{eto MSP. Kako {to e ka`ano podolu, ako Va{eto MSP raboti so opasen ili radio- aktiven otpad, na{ sovet e da kontaktirate so M@SPP. Site sme svesni deka e podobro da se spre~i odo{to da se le~i, zatoa e podobro odnapred da se znae problemot, {to vo mnogu }e gi olesni rabotite. Vredi da se napomene deka so ~lenot 23 od Zakonot za `ivotna sredina se zabranuvafrlaweilideponirawekakvibilootpadocinadvorodopredelenitemesta za taa namena. Ako se prekr{at odredbite od ovoj ~len, toga{ opremata upotrebena za storeniotprekr{okmo`edaseodzeme.Istotaka,so~lenot24sezabranuvauvoznaot- padni materii, kako i uvoz na tehnologii koi vo zemjata izvoznik se zabraneti od eko- lo{ki pri~ini. Bidej}i Makedonija sč u{te ne poseduva Zakon za opasen otpad kako i Zakon za jonizira~ko zra~ewe i radioaktivna bezbednost, sekoe MSP koe izveduva aktiv- nosti koi sodr`at opasen otpad ili sodr`at radijacija, se sovetuvaat da go kontaktiraat dr`avniot inspektorat za `ivotna sredina. ! IZVORI NA POMO[ Ministerstvo za `ivotna sredina i prostorno planirawe (M@SPP) Makedonskata vlada go anga`ira M@SPP da gi koordinira aktivnos- tite pri oformuvaweto na Nacionalniot centar za po~isto proizvodstvo (NCPP) i da razvie strategija za aktivnostite na centarot. Fondot za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina i prirodata, koj e organ vo sostav na M@SPP, prezede aktivnosti za taa cel. Fondot za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina i prirodata (Fond za `ivotna sredina) be{e oformen spored Zakonot za `ivotna sredina pri krajot na 1997. Ulogata na Fondot za `ivotna sredina e da obezbedi finan- siski izvori za pottiknuvawe na spre~uvaweto na zagaduvaweto i da prezeme merki za rehabilitacija i aktivnosti so cel za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina i prirodata. So cel da stimulira po~isto proizvodstvo, kako preventivna aktiv- nost vo oblasta na za{titata na `ivotnata sredina, Fondot za `ivotna sredina finansiski i tehni~ki go poddr`a osnovaweto i funkcioniraweto na Nacio- nalniot centar za po~isto proizvodstvo vo Skopje kako i Regionalniot centar za po~isto proizvodstvo (RCPP) vo Veles. Nacionalen centar za po~isto proizvodstvo (NCPP) NCPP e nezavisna i nevladina institucija so misija na koordinator na aktivnostite za po~isto proizvodstvo vo Makedonija. Osnovnite aktivnosti na NCPP se: · da gi vklu~i site zainteresirani pretprijatija vo programata za po~isto proizvodstvo (PP) preku obezbeduvawe na poddr{ka vo sproveduvaweto na PP; · da deluva kako centar za razmena na iskustva, tehni~ki informacii i ekspertiza od oblasta na PP; · da organizira kursevi za eksperti, rakovoditeli i nacionalni konsultanti so cel primena na PP. UNIDO/UNEP i ^e{kiot centar za po~isto proizvodstvo go poddr`uvaat razvojot na NCPP. Momentalno NCPP sproveduva trigodi{en (2001-2003) program za voveduvawe na PP vo makedonskite pretprijatija. Ovoj program e finansiran od UNIDO i od ^e{kata vlada i e voden so poddr{ka od ^e{kiot centar za po~isto proizvodstvo. Programot e vo vtora faza. ^e{kite eksperti obezbeduvaat pet ednonedelni sesii za obuka na osum pretprijatija i osum nacionalni konsultanti. Kako rezultat od programata se o~ekuva da se dobie obu~en personal vo pretprijatijata, koj poddr`an od nacionalnite konsultanti }e razvie studija za PP i proekt za PP. Dosega osumte pretprijatija uspe{no ja zavr{ija programata za PP. Nekoi od ovie MSP primenija proekti za PP vo nivnite pretprijatija (primerite se prika`ani vo bro{urava). Regionalen centar za po~isto proizvodstvo (RCPP)-Veles RCPP e osnovan na inicijativa na M@SPP, Fondot za `ivotna sre- dina, Metalurgiskohemiskiot kombinat MHK Zletovo i Regionalniot centar za `ivotna sredina (REC) vo 1999. RCPP funkcionira kako nevladina i neprofit- na organizacija ~ija misija e da pomaga na pretprijatijata i na lokalnite vlasti ! ZGOLEMUVAWE NA DELOVNIOT PROFIT PREKU ZA[TITA NA @IVOTNATA SREDINA vo regionot. Aktivnostite vklu~uvaat planirawe, razvoj i sproveduvawe na praksataRCPP na PP.so poddr{ka na UNDP realizira ednogodi{en proekt za vovedu- vawe na SM@S vo pretprijatijata vo Veles. Tie uspe{no vovedoa SM@S vo pet pretprijatija. Potoa, kako rezultat na ovoj proekt, pretprijatijata razvija pro- ekti za PP. ^lenkite na RCPP se ve}e iskusni vo primenata na SM@S i PP i mo- `at da obezbedat vredna poddr{ka vo obuka i tehni~ka ekspertiza na zainte- resiranite pretprijatija za voveduvawe na SM@S. Biro za standardizacija i metrologija (BSM) Mandatot na Biroto za standardizacija i metrologija (BSM) kako na- cionalno telo za standardizacija e da podgotvuva, usvojuva i izdava makednoski nacionalni standardi. Vo isto vreme, treba da obezbedi sorabotka i da ja pret- stavuva dr`avata vo me|unarodnite i evropskite organizacii za standardizaci- ja, vo soodnos so potrebite i interesite koi se dogovoreni na nacionalno nivo. BSM gi zapo~na aktivnostite za prifa}awe na ISO 14001 i ISO 14004 standardite kako nacionalni so oznaka MKS. Sč do zavr{uvaweto na formal- niot proces, primenata na ovie standardi e regulirana preku odluka na Make- donskata vlada. Makedonska organizacija za sertifikacija i procenka (MOSP) MOSP e makedonsko telo za sertifikacija osnovano vo 2001. Glavnite celi na MOSP se da obezbeduva uslugi na procenka i sertifikacija na makedon- skite pretprijatija preku ponuda na pove}e me|unarodno priznati i harmonizi- rani uslugi. MOSP obezbeduva efektivni procenki i sertifikacioni uslugi za ISO 9000, ISO 14001, ISO/TS 16949, TL 9000 and TQM - EFQM menaxment sis- temi vo i nadvor od Makedonija. MOSP ima dogovor za sorabotka i zaedni~ko priznavawe na sertifi- katite so OQS-Avstrija. Vrz taa osnova sertificiranite pretprijatija od stra- na na MOSP, isto taka }e dobijat OQS i IQNet sertifikati. Lokalni konsultanti NCPP preku programot za PP na UNIDO obezbeduva obuka za nacio- nalni konsultanti. Predvideno e deka posle zavr{uvaweto na trigodi{nata programa vo Makedonija }e ima obu~eni i iskusni konsultanti za da izvedat programa za PP vo lokalnite pretprijatija. Postojat inicijativi od nekolku lokalni konsultantski kompanii za promocija na standardot ISO 14001 vo makedonskite pretprijatija. Ovoj proces e sč u{te vo svojata po~etna faza. Se o~ekuva zgolemuvaweto na interesot kaj pretprijatijata da bide vodeno od barawata na pazarot. Alkaloid AD Skopje ALKALOID AD Skopje e prvo makedonsko pretprijatie koe e sertifi- cirano spored standardot ISO 14001. Pretprijatieto ima okolu 1400 vraboteni podeleni vo ~etiri profitni centri: Farmacevtika, Hemikalii i kozmetika, Botanika i Premazi (Boi i lakovi). Proizvodnata paleta na Farmacevtika, Hemikalii i kozmetika i na Botanika poseduvaat sertifikat spored standardot ISO 9001, a Botanika isto taka i spored standardot ISO 14001. Oddelni vidovi na ~aj se sertificirani !! i ve}e dobija me|unarodno priznanie kako SKAL eko-proizvodi. Kako napredno pretprijatie vo pogled na pra{awata od oblasta na `ivotnata sredina, ekspertite od Alkaloid AD Skopje od centarot Botanika mo`at da obezbedat stru~na poddr{ka na pretprijatijata koi imaat namera da vovedat SM@S i ISO 14001. Konti Hidroplast Gevgelija Konti Hidroplast e fabrika vo privatna sopstvenost koja dizajnira, razviva i proizveduva polietilenski, polipropilenski i poliamidni cevki i izveduvawe na (cevkasti) prenosni sistemi. Ima 50 vraboteni i vo nejzinoto 25 godi{no postoewe, fabrikata prodol`uva da se razviva kako dinami~no pret- prijatie. Glavna opredelba na nivniot razvoj i rabotewe e kvalitetot na proizvodite. Vo taa nasoka, vo 1998 pretprijatieto dobi sertifikat za standardot ISO 9001, a od fevruari 2002 i za standardite ISO 14001. Cevkite proizvedeni vo Konti Hidroplast se visoko kvalitetni proizvodi izraboteni spored barawata na standardardot ISO 4427 za cevki. Ekspertskiot tim na Konti Hidroplast mo`e da obezbedi konsultant- ska i prakti~na poddr{ka na pretprijatijata zainteresirani za voveduvawe na SM@S i standardot ISO 14001. Interdisciplinarni studii za in`enerstvo na `ivotnata sredina Sledej}i gi svetskite trendovi i zgolemenite pobaruvawa za eksperti od oblasta na `ivotnata sredina, vo 1996 godina, 13 fakulteti od univer- zitetot Sv. Kiril i Metodij vo Skopje, osnovaa "Interdisciplinarni studii za in`enerstvo na `ivotnata sredina". Dosega se imaat zapi{ano okolu 50 studen- ti vo 6 generacii, i ve}e postojat in`eneri koi gi zavr{ile ovie studii. Stu- dentite posetuvaat ednogodi{en kurs za SM@S kade {to se zdobivaat so znae- wa od oblasta na standardite ISO 14001. Studiite mo`at da gi obezbedat slednite uslugi na MSP: · konsultacii za SM@S, ISO 14000 · trening, seminari za SM@S, ISO 14001 · vklu~uvawe studenti vo sproveduvawe na nekoi elementi od ISO 14001 vo pretprijatijata So anga`irawe na studenti od ovie studii za mali tro{oci mo`e da se dobie pomo{ kako i da se ovozmo`i vredno rabotno iskustvo na studentite. !" ZGOLEMUVAWE NA DELOVNIOT PROFIT PREKU ZA[TITA NA @IVOTNATA SREDINA REZIME I SLEDNI ^EKORI Se nadevame deka ovaa bro{ura Vi dade fundamentalno znaewe zo{to ekolo{koto upravuvawe mo`e da bide va`no sredstvo za Va{iot deloven uspeh. Od vas ne se o~ekuva da realizirate radikalno podobruvawe na ekolo{kiot menaxment za kratok vremenski period. Potrebno e vreme za integrirawe na dobra praktika na za{tita na `ivotnata sredina vo makedonskata delovna kultura. Va`no e deka sega po~nuvate da gi razbirate korisnostite koi ekolo{- koto upravuvawe mo`e da gi ima. Razgledajte go Va{iot biznis i razmislete za konceptite koi gi prodiskutiravme. Pobarajte sovet ili onformacija od eksper- ti koi mo`at da Vi pomognat. Kontaktirajte go SEED i pomognete ni so preporaki za da Vi obezbe- dime pove}e informacii za toa kako Va{iot biznis mo`e da profitira od eko- lo{kiot menaxment. Isto taka bi Vi bile blagodarni dokolku ja popolnite kar- ti~kata za istra`uvaweto koja e prika~ena na krajot od bro{urata. SEED ja ceni sekoja povratna informacija za ovaa bro{ura i Va{ite pra{awa i dodatni potrebi za informacii i tehni~ka pomo{ za podobro da gi razberete i implementirate principite koi gi diskutiravme ovde. Za ponata- mo{na pomo{ Ve molime slobodno kontaktirajte go na{iot specijalist za eko- logija, g-din Samir Be{irevi}. !# Kontakt informacii Glavno sedi{te SEED Grupacija na Svetska Banka Hamdije Kre{evqakovi}a 19/IV 71000 Saraevo, Bosna i Hercegovina Tel: (+387 33) 251 555; Faks: (+387 33) 217 762 Specijalist za ekologija: Samir Be{irevi} http://www.ifc.org/seed Kancelarija vo Skopje SEED Grupacija na Svetska Banka ul. Makedonija 9-11/3 1000 Skopje, Makedonija 6el: (+389 2) 223 306; Faks: (+389 2) 223 298 Kontakt: \or|i Mi{kovski !$